Starodavno pravilo toplotne izolacije, ki naj bi ščitila pred toplotnimi izgubami je, da mora biti nameščena na zunanji strani ogrevanega prostora. Pravilo je podkrepljeno s provokativnim vprašanjem: Ko vas zebe, plašč oblečete ali ga pojeste?
Je pravilo zato, da ga kršimo?
Ne. Pravil se je koristno držati, vendar moramo vedeti za kakšne okoliščine so bila postavljena. Načeloma velja, da se mora toplotna izolacija namestiti na zunanjo stran bivalnega prostora, saj na ta način objekt "objamemo" kot celoto tako, da nimamo toplotnih prepustov imenovanih toplotni mostovi. Z akumulirano toploto v masivni konstrukciji ohranjamo več ali manj stabilno temperaturo ogrevanega prostora.
Načelo zunanje toplotne izolacije večinoma velja, obstajajo pa tudi izjeme.
Toplotno izolacijo kot primarno izolacijo iz notranje strani izvedemo le v izjemnih primerih: kadar moramo umetno vzdrževati točno določeno temperaturo (hladilnice, kopališča...), ali če prostore uporabljamo občasno oz. le del dneva in v konstrukciji akumulirana toplota ni koristna.
Notranjo toplotno izolacijo namestimo tudi v primeru, ko ne moremo ali ne smemo izolirati iz zunanje strani, ali pa želimo dodatno izolirati le določene prostore v stavbi.
Odločitev o notranji izolaciji ogrevanih prostorov mora biti premišljena: